Od Neva
|
V beli praznini čakam nate, samotnega vodomca, ob zastali reki spominov, v objemu sanj vznemirljive pomladne sape, ki jo dihajo gozdne vile, tiste ki plešejo le eno poletje,
in potem pozabljene tavajo po samotnih ulicah in iščejo poznan obraz, da bi se spomnil kako so bile vse pesmi namenjene le njemu in samoti juter brez sonca in čipk.Komentiraj pesem na forumu. (0 komentarjev) |