Noč položi svojo mirno dlan nad belo mesto,
luna obsedi nad mračnim hribom
in se ogleduje v zeleni reki.
Kot težka solza, tiha voda počasi polzi
med stisnjenimi hišami
pod Tromostovje, kjer že od nekdaj
nepremične sence samevajo,
ker jih je nekdo pozabil povabiti na ples,
voda pa je odnesla njegov klobuk.Komentiraj pesem na forumu.
(0 komentarjev)
