Zbledelo je vse, vse kar sem čutil,
srce razklano je na pol,
neke noči, kot je nocojšnja,
z drugo v mislih, bom zaspal.

Svoje sanje odvržem v reko,
še zadnje upanje,
zakrpam jadra
in z vetrom bom šel.

Sem človek z upom v očeh,
osamljen ptič nad mestom,
dokler bo vetra, v jadra moja,
bom jadral brez popotnice.

Gledam sonce, tam, zahodno
in duša šla bo v to smer,
neke noči, kot je nocojšnja,
z drugo v mislih bom zaspal.

Komentiraj pesem na forumu.
(2 komentarjev)

---