Od Neva
|
Stojiš na samem kot drevo, s prgiščem ljubezni, ki preganja sence razvejanega dvoma. Šum popotnice se ujame v krošnjo tvoje pesmi, ki otožno odmeva v njenih mislih. Njene sanje so že davno utonile v obzorju pozabe, a zadnji žarki pogrezajočega sonca ji privabijo nasmeh. Prepozna melodijo.
Zapleše na prividu želja kot na obrazu poljuba. Ta ples je samo za tvojo pesem.Komentiraj pesem na forumu. (3 komentarjev) |