Od Neva
|
Prišla je potiho. Prinesel jo je led in mraz, ki je žvižgal okoli mojih kolen in mi risal modre ustnice na bel obraz. Lisice, ki so nama jih priklenili na avto, so priklenile vse kaj drugega.
In ona vsa nesramno rožnata, omamna, mnogo prepozno prepovedana... Sedaj se preganjava, enkrat jaz njo, večkrat ona mene...in mraz me boli, ne zato, ker se mi rado zanohta... Te zebe? Saj bova kmalu na toplem... Danes jo spet preganjam iz vsake moje celice. Komentiraj pesem na forumu. (13 komentarjev) |