Od Ita
|
Zavist zelena in visoka, s peno na ustnicah je prihrumela s pestjo usekala po mizi, siknila
kot kača bela izpljunila svoj strup v svet in z očmi zavila in jih izbuljila, da mogla bi ugledati Resnico, ki si jo lasti kot psico na verigi zlati. Pa žal vse to ni pomagalo, srce je njeno zastalo. Komentiraj pesem na forumu. (0 komentarjev)
|