Napisal/a Neva, v nedelja, 15. jan. 06

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Ne zemlja ne zrak naju ne rani,
ne praznine tega sveta,
jutranja zora naju predrami
iz razbolenega, mračnega sna.
Kresovala bova skozi življenje,
oba ognjena sredi prostranih voda,
zasajala bova ogenj,

v osamljena žametno svilnata tla.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)