Brstenja duše
Ki nenadoma je spoznala svojo prostranost
Brez časa in kraja
V dimenziji prostosti
Kjer nevidna krila
Tako skrbno zložena
Kot svileno padalo
So se razprla v nežnosti spoznanju
Od kod drhtenje tkiva
Presunjajoče živo
Ki napeto kot svila pajkove mreže
V daljavi čuti svoj obstoj
V tresljajih vlaken
električni naboj
Ki v slasti zavesti čakajoče
Neskončnosti pripadajoče
Postaja iz trenutka v trenutek slastnejši opoj.
Od kod vročina
Ki telo objema
Ko sredi zime samotar v ogenjišče besede deva
Ko vsaka zacvrči
Kot najčutečejši dotik strasti
Ko plamen brez ognja že gori
V spoznanju notranje krasote
Svobodne lirične lepote
Najčudovitejše samote
Od kod ?
Sprašujem se.
Od kod?
In nič ne vem.
Le k brstenju duše,
drhtenju tkiva,
telesa , ki vročina jo obliva
vedno bolj in bolj
z bitjem celim hrepenim.
Komentiraj pesem na forumu.
(0 komentarjev)
