Sodni dan
Od Kvazimodo   

Zemlja joče.
Veter tuli.
Vse smo bliže
sodni uri.
Zadnje jutro
se rojeva,
med oblaki
luknja zeva.

Tam kjer sonce
mora biti,
smrt nevidne
plete niti.
Črne krste
v strogem redu
plavajo po
sivem nebu.

Vmes pa križi,
kot kometi
ven iz luknje
jejo dreti.
Padajo na
ceste, mesta,
v dolgem loku
brez števila,

kakor da jih
vodi sila,
gromozanska,
nepojmljiva.
Zemlja cvre se
v groznem kotlu,
vsa obdana
z  vročo paro.

Nič od nje
ne bo ostalo!

Tam na robu
mlečne ceste
Mars ostal je
brez neveste.

Komentiraj pesem na forumu.
(0 komentarjev)





Digg!Reddit!Del.icio.us!Technorati!