Od Kvazimodo
|
Postal sem grobar misli. Mrliči črk kujejo besede brez pomena. Samo da se sliši. Četudi stokrat ponovljena beseda, čeprav sedemkrat zlajnan napev. Ko bom velik, jim bom prerezal žile. V lobanjo bo takrat sijalo črno sonce,
iz ust neba lezli črvi. Iz votline tesnobe gluhe priče zvokov, za vsak neizkričan krik, za vsako pozabljeno misel, za vsak upravičen dvom, ker si drznem molčati, kakor, de je že vse neštetokrat slišano. Komentiraj pesem na forumu. (7 komentarjev) |