Od Kvazimodo
|
Če si veter v laseh, žarek v dlaneh, iskra v očeh, potem pozabi, da so krila le za ptice, da je pesem za uho, da laž otrok je resnice, in prvo snidenje slovo.
Če si kamen v produ reke, list porumenel biser svinjam vržen, sredi rož plevel, potem se spomni, da je ni bodeče žice, ki sčasoma na zarjavi in da ni jeklene ptice, ki letela bi kot ti. Komentiraj pesem na forumu. (11 komentarjev) |