Navidezna slepota Varnostni oklep Siciljanke Plesoče po lesenem odru Tok tok tok Je kdo doma Je suis là pour toi
Odpri mi vrata Pred njimi stojim Zaprta so Nastežaj Odprto žrelo samotarja
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
Komentarji uporabnikov (1)
Objavil/a Matej, v 29-12-2014 10:53,
1. Igra
Navidezna slepota je varnostni oklep Sicilijanke (ženske iz Sicilije? ali namig na obrambo (vrsta šahovske obrambe?)) plesoče po lesenem odru.
Tok tok tok Je kdo doma? Je suis là pour toi (tu sem za vas).
Odpri mi vrata, kajti pred njimi stojim.
Vrata so zaprta. Na stežaj odprto žrelo samotarja.
Upam, da se ne sliši preveč nesramno, če rečem, da se mi zdi včasih prav prisrčno in zanimivo izluščiti bistvo v pesmi ali pa sporočilo (če v njem je, seveda). Kot nekakšna igra, puzzle. Kar pa je tudi naslov te pesmi. Pesem se pravzaprav tudi sama od sebe razlaga - navidezna nevednost je samo oblika zaščite. Naše življenje je oder, scena, ki se neprestano spreminja. Scena na kateri "igramo" naša življenja. V njih "vstopajo" in "izstopajo" osebe in mi jih pričakujemo - Je suis là pour toi. Toda kako je v obratnem smislu? Ali tudi nas nekdo pričakuje in nam dovoli "vstop" na njegov "oder" življenja? Ali pa nas doseže in požre "žrelo samotarja?"
Sporočilo pesmi (v mojih očeh): Bodimo odprti, sprejemljivi, dosegljivi, gostoljubni in družabni.