Napisal/a Neva, v sreda, 14. dec. 05

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Plešem svoj poslednji valček,
dvigujem se na prste, valovim v tročetrtinskem taktu
in se razgledujem po dvorani življenja.
Narahlo se zavrtim mimo vazice na sredini,
kjer se v ritmu zibljejo tvoje rože iz nočnega vetra.
Edine moje rože.
Pomirim se z usodo, ustavim korak,

in izberem nov ples. Golobička odleti.
Mi je ljubezen odpuščena?

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)