Gre rado navpik, redkeje na križ, pogosto na štrik, najrajši na nož. Z rezilom na vrat, z glavo na tir, z očesom v cev. V tretje za lon,
v Hamletov dvom, v Sizifov mit na grmado besed, tri leta sedet, tri leta preklet, od sonca in senc, na vekah neba, na kepi zlata, morda kot dotik, glasneje kot krik, sam sebi v odmev, da nebi zvenel, kot poje zvon, z zemljo v zobeh, s temo v očeh, prekrižanih rok, zadrgnjen v molk. Komentiraj pesem na forumu. (10 komentarjev) |