Včasih se zasanjano
zagledam v mrenasto nebo...

Kdo si?

Prisotnost junijskih noči,
ujeta v mrmranju vetra,
v valovih z obal somraka;

vsaka misel morska pena,
ki bije ob obale uma,
kjer razgaljena sirena poje
blazni rekviem razuma.

Ti metulj, ki iščeš smrt,
brezčasno ničevost sveta;
rajski vrt, mrtvaški prt,
spanec v gomil šepetu,
v sončnem siju in kometu,
da predrami te iz sna,

Kakor angel padli vstaneš
in z dlanjo prsti zajameš,
prsti, ki je le kri prelita!

Kdo si?

Včasih se zasanjano
zagledam v mrenasto nebo...

Komentiraj pesem na forumu.
(2 komentarjev)

---