Od Kvazimodo
|
Vse tvoje vode ujete v nevidnost, ki sva jih bajala do negibnosti, so popki lokvanjev in meglice na gladini zenic,
ko padava vase utrujena od pogledov do otrplosti. Vse kaplje v laseh utopljencev, na sipini postelje, ko krmariva srečo in vse mrtvice, obdane s tančico skrivnosti, ko greva narazen naveličana do onemoglosti, so popki lokvanjev in popkovina sanj izsanjanih. Komentiraj pesem na forumu. (3 komentarjev) |