Ljubljani se duša ugreza v ure oči si pomaneš že reka preteče stoletja pred sabo pustiš zgodovini s sekundo vsvetli te v blisk pozabljenja prekleto! Prekleto preteklo ujeto v tišinah. Norosti krepost bom zaplenil
in delal otrokom vrtavke. Ustavim se pešec pred svojo podobo in ščistim s cestišča šumnike vere. Skalp sem v bogu. Svoj raj.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.