Obstal je ob pogledu na
obotavljanje dežja
in mrak spremenil v dan.
In obstal.
Ponovno.

Kot kamen
je vrgel vanjo dlan.
Zaril vanjo tisti dregljaj,
ki še danes išče kosme zvoka
upihnjenih sveč
ob plesu snega.

Le kje je pomlad?

Obstanem ob
svežem češnjevem cvetu.
Ti se premakneš.

Komentiraj pesem na forumu.
(0 komentarjev)

---