Od Amadeus
|
O, ti moja zavidljiva sreča, ki rešuješ smrti ali zgolj podaljšuješ čakanje nanjo - tisto pravo!
O, ti neizogibni oblak, ki me skrkaš vase in megliš pogled s pepelom izgorelih ljudi - tistih pravih!
Kje so že tista nebesa, v katerih se tako splača živeti, torej kar sedaj ad hoc umreti? O, le kje je tista prava pot? Jaz imam le tisto svojo ... Reši me že, no!
Komentiraj pesem na forumu. (2 komentarjev)
|