Od vijolica
|
Za menoj bo na mizi ostala le skodelica hladne kave.
Ampak jaz grem.
V dnevni hlad se ogrnem in si ga pripasam z ozkim pasom -- topleje mi bo, kmalu. Kot da bi hodil po ledeno mrzli vodi, počasi, neoklevajoče, kot da bi v svoje oči nabiral majhne okrogle snežinke. Srnjak gre skozi mesto, skozi gozd nebotičnikov, kot vodni drsalec drsi po zaledenelih pločnikih. Velikan je. Tisti pravi. Komentiraj pesem na forumu. (3 komentarjev) |