Od Amadeus
|
Blodim po navdihu trenutka, ki čaka na razplet neprehojenih korakov.
Kriki svobode se spuščajo v dolino. Tam kričijo. Nad njimi gora. Na njej jaz. S prepolnimi usti zasičenih cvetov. Nema, v tišini. Ni mi mraz.
Zamrznjeni vrhovi vrhuncev v zaledenelem nebotičniku čustev. Vrhovi gora. Vrhovi dolin.
Le kje naj bom jaz? Komentiraj pesem na forumu. (5 komentarjev)
|