Od Yggradsil
|
Stari menih zašij mi oči, dih harfe zveni v nemirni somrak, na pragu svobode zastane korak. Povej sestrica, zakaj sivi so tvoji lasje? Kdo ve, kdo ve...
V žrelu himere, ki poeta zavaja, kristalni lestenec, krvave so stene. Rane cvetijo, tvoj cvet pa veni v visečih vrtovih izgubljenega raja; kostanji in skodelica čaja na mizi. In spet grem sam, a kam, a kam? Onstran sveta so polja vanilije. Komentiraj pesem na forumu. (6 komentarjev) |