čokoladna ploščica
viseča nekje na nitkah objema
diši po mehki preteklosti
popolnoma otrdelih udov

pregreto sonce oči jo topi
da se razleže
po rjuhi načečkanih spominov
masten madež
se zalesketa v solzi
solzi pregriznjenih
okenskih okvirjev
čokoladne hiške
polne črvov in ličink

konec je sladokusja
le grenkoba
gnusoba
tegoba

a neznanska sreča
in osvobojena svoboda

Komentiraj pesem na forumu.
(2 komentarjev)

---