Čas se ustavi.
Mehurček poči,
zakulisje vek
odide na pogreb.
In rojeva odprta
okna krikov
sosedovih zunanjščin.

Raste v boga brezupa
poraženega v
razbitju stekla
kletke občevanja.
Osvobaja poglede
in utesnjuje refleks.
Hromi gibe.
Hromi misel.

In spet steče ...

Ostaja le nesmisel
kot relikt
nečesa pomembnega.
Nikoli vgraviranega.
Brez posvojitve.
Le je,
brez nalepke spomina.

Komentiraj pesem na forumu.
(0 komentarjev)

---