Naprejnazaj
Od vijolica   

Morje je modrozeleno.
Ob skalah se peni kot vrelo mleko.
Val poželjivo oblizne skalo
In na drugi strani poljubi samega sebe.

Morje je nemirno.
V globinah bruhajo vulkani
In v gluhoti morske črnine
rojevajo mogočne valove.

Na obali nemo stojijo ljudje,
nebogljeni kakor medvedji otročiči.
Z rokami ob telesih
čakajo.

Na trdnih tleh stojijo in čutijo,
Kako se jim tla zibajo pod stopali.

Komentiraj pesem na forumu.
(0 komentarjev)





Digg!Reddit!Del.icio.us!Technorati!