Od vijolica
|
Morje je modrozeleno. Ob skalah se peni kot vrelo mleko. Val poželjivo oblizne skalo In na drugi strani poljubi samega sebe.
Morje je nemirno. V globinah bruhajo vulkani In v gluhoti morske črnine rojevajo mogočne valove. Na obali nemo stojijo ljudje, nebogljeni kakor medvedji otročiči. Z rokami ob telesih čakajo. Na trdnih tleh stojijo in čutijo, Kako se jim tla zibajo pod stopali. Komentiraj pesem na forumu. (0 komentarjev) |