Od Amadeus
|
Posušen cvet, nekdaj rdeče, kričeče barve, danes črne, bledo črne. Mrtvih senc.
Z bledimi rokami ga naivno nosi za uho. In se zdrobi. Cvet in njen glas. Trepeta, pometa svoje sanje s tal. Vse izgine, ostanejo le smeti in smrad. Komentiraj pesem na forumu. (0 komentarjev)
|