Posušen cvet,
nekdaj rdeče, kričeče barve,
danes črne, bledo črne.
Mrtvih senc.

Z bledimi rokami
ga naivno nosi za uho.
In se zdrobi.
Cvet in njen glas.

Trepeta,
pometa svoje sanje s tal.
Vse izgine,
ostanejo le smeti in smrad.

Komentiraj pesem na forumu.
(0 komentarjev)

---