Napisal/a Corva negra, v sobota, 10. sep. 05

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Z bolečino, padci je prežet vsak moj dan, s temo, ki zakrije sonce; z mrežo prevar, z lažmi, zlobnimi pripombami, na vsakem koraku nova past tiči. Ko dan konča se, svoje misli zbrati si želim, a ko v kot se zvlečem, sebi se neznana zdim.

Saj je, kot da vihar v mojih mislih vihra, kot da v meni potres divja, kot da nad prepadom slonim in si le pasti želim. Občutek imam, kot da letim v prepad, kot da padam, pozabim na varnostni pas, kot da v neskončnost navzdol bom drvela, me nobena roka ne bo ujela. V mojih ušesih zvok nabija, od tesnobe kri obraz zaliva, čutim da padam v prepad, ki mu konca me bo...

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)