Štorija križana,
3 X po vrhuncu,
6 X po nesmislu.
Kdo ti dovoli dihati?
Pusti moje tresoče roke,
da kažejo svojo smer. 

Nič ne čutim bolečine,
krajišče obzorja se tako sveti!
Moje solze, ki hlapijo k morju sreče.
Še vedno tresoče se roke in težak dih.
O, kako je težko v množici gnusa!
Gnusa, ki je nastal po moji domišljiji
in ga sovražim!
Sovražim in obžalujem.
Tako se je rodila poezija.Komentiraj pesem na forumu.
(0 komentarjev)

---