| Napisal/a NaGa, v nedelja, 04. sep. 05 | ||||
|
(0 glas)V objem so nas rumene sončnice sprejele,
te lepe rože so kot sonca sij,
kod da vedoč da radosti nam manjka,
kod da vedoč da duh je poln skrbi.
Saj ne, da cvet bi našel mi vse smisle,
saj ne, da cvet bi kriv bil prav vsega.
A tisto majhnega, kar mi do sreče manjka,
to mi lahko da cvet tega sveta.
 | |
Komentarji uporabnikov (0) 
|
