Nekoč, nekdaj.
Od Amadeus   

Odrezano drevo...
Kar tam nekje, na sredi veličine.
Pod njim jezero, zledenelo,
z odsevom nekega odtujenega življenja.
Nekoč živetega,
a ne v celoti preživetega.
Zamorjenega z ostrino.

Še je videti zelenje,
v zemljo skrite korenine,
utopljene v odsevu zledenelih oči,
ki sledile so nekoč, nekdaj
tem ustavljenim korakom.
Še se kaže neka mračna senca,
a brez odseva barvitosti življenja.

Brez umetnika.
Le s časom gnitja.

Komentiraj pesem na forumu.
(6 komentarjev)







Digg!Reddit!Del.icio.us!Technorati!