Od Amadeus
|
Odrezano drevo... Kar tam nekje, na sredi veličine. Pod njim jezero, zledenelo, z odsevom nekega odtujenega življenja. Nekoč živetega, a ne v celoti preživetega. Zamorjenega z ostrino.
Še je videti zelenje, v zemljo skrite korenine, utopljene v odsevu zledenelih oči, ki sledile so nekoč, nekdaj tem ustavljenim korakom. Še se kaže neka mračna senca, a brez odseva barvitosti življenja. Brez umetnika. Le s časom gnitja.
Komentiraj pesem na forumu. (6 komentarjev)
|