Izruvam bodice,
eno po eno iz krvavečega telesa,
kot žeblji pritrjujejo nepremičnost,
zaustavljajo korak.
Preveč boli,
to nisem jaz.

Izruvam bodice,
neskončnost bolečine,
zapustim zavesten strah vseh senc,
naredim korak.
Preveč ran,
v krvi umrem.

Komentiraj pesem na forumu.
(0 komentarjev)

---