Od Marlene
|
Ko glasovi utihnejo in luči preminejo, z nočjo, se moje misli slišijo in kot tihe vroče besede prelijejo v dih duše. Zdaj ljubeče objemajo tvoj nezačrtan lik, zdaj nežno stopicljajo okrog tvojih besed, plešoč
ples konca, pijane upa ljubezni, globoko skrivajoč strah spoznanja in se vrtijo v neskončnost in se rojevajo nesmrtne, da bi zapolnile vrzeli, usojene samote. Komentiraj pesem na forumu. (0 komentarjev) |