Če ne prej, v pomladni belini česnjevih cvetov,
občudoval bom v žar steklenega ledu odeti grad,
vijugastno obvit s potjo kočije najine drhtenja,
igri črnobelih not življenja, misli nate koprnenja.

Do tedaj v daljave orbiti se varno razgledujeva,
nemir se staplja v nirvano zvezdnatih mežikov ...
 
Le zasanjan v večnost prepuščam Ti ta pulz srca,
rešen spon, vesel brezčasja, lahan lebdim v transu ... 
 
Komentiraj pesem na forumu.
(2 komentarjev)

---