Od Amadeus
|
Z grobimi grabljami odmetavam suho in gnilo listje z mojega telesa. Nočem jeseni.
Hočem naravno gnojilo, da, a ne starega in usmrajenega listja. Razrahljam zemljo in presadim uspavane čebulice lilij. Ko bo čas cvetenja, bom spet v celoti pomlad. Zelenica oči bo svetila v nebo. In čakala na srečno jesen. Komentiraj pesem na forumu. (2 komentarjev) |