Od Amadeus
|
Soj neokrnjene svetlobe nevidne svetilke mi splete mrežo strahu v neurejene lase. Zasveti viseča neobstoječa ura. In mrak zbeži mimo mene.
Naključje samoraslega plevela. Zatirajočega pogleda trdnega kamenja. Stečem po tlakovanih poteh črne teme. In srečam izgubljeni mrak v soju luči. Komentiraj pesem na forumu. (4 komentarjev)
|