Soba spominov.
Ovenelo rastlinje, pozabljena nebesa.
Oster, svetlikajoč se nabrušen nož.
V svetlobi brezupa vstopa v žile.
Reže spomine, čustva, reže zavest.
Iztekaš mi iz ven!

Pohajkuješ po tleh in iščeš preteklost.
Nasmeh preplavi moj obraz.
Kotički ustnic v bolečem zadovoljstvu.
Z vsako iztečeno kapljo te je manj.
Obup se spreminja v upanje.
Iztekla boš in jaz bom umrl.
Novo življenje!

Komentiraj pesem na forumu.
(1 komentarjev)

---