Od krista
|
Večnost v tvojih očeh se razblinja in mehka trava, ki vodi do tebe se suši. Večerni poleti v nebo so prehitri
in vonj po rutini ne obljublja užitka. Daješ in vzemaš, rojevaš in ubijaš. Moje življenje se prekinja in ti skupaj z njim. Gasiš mi žejo, a hkrati izsušuješ srce. Mogoče pa midva nisva več, mogoče tudi nisva nikoli bila. Jaz in ti- mogoče res le naključje hitrosti, ki naju je privedla do trčenja. Do zamrznitve čustev in izničenja dvojine. Komentiraj pesem na forumu. (3 komentarjev) |