Napisal/a linalunareja, v petek, 05. nov. 04

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Plesalca sva,
na gladini temnega neba
se preklanjam strahovom, ki jih rojevaš v mesečini.
Strah za ogradami-potujem nad valovi spokoja srečnih duš.
oplojena se semenom upanja-vrtiva se-
svet danes ne obstaja-sreča sanj je: rojstvo najinega otroka
Plesalce karnevala!

-Melodija smrti udarja ritem odtisom težkih udov,
sreča? - na tvojem obrazu prosojne beline je trenutek nezavednega duha!
Trpljenje skrivnostno!
-obsedim, mesečina umira!
-odhajam, zagrinjam zavese svojega žalostnega teatra.
Slovo teles, pozdrav misli.
Moj plesalec si!
...jutri zmagava na plesu življenja-za vselej!
-na stopnicah madeži krvi,
krvavim iz notranjosti,
prepozno je!-
umrlo je upanje na hladnem stopnišču najinega propada!

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)