Od Yggradsil
|
Božanske so človeške mere; bleščeče se nebesne sfere sreče, duha in razvrata; misel ki nebo prepreda, pojemajoči žar škrlata.
So oblaki mehko tkanje, v nitkah spletajo se sanje zarje, mraka, nežne svile; zvezde prt noči držijo, da vanj sonce bi zavile. Komentiraj pesem na forumu. (3 komentarjev) |