Dotik življenja
Od mathea   

 

ali - Ko veter ajdo boža

 

Že sama misel srh vzbudi.
Mravljinci stečejo po meni.
Nesramno se dotikajo prsti -
Telesa, hrepenečega po tebi.

Od palcev golih tam v dolini,
Prek nog, trebuha, do vratu,
Skoz nohte, v prste, čez rameni,
Po vratu, v glavo brez sramu.

Je hlad prijeten sad čutenja,
Odprtih ustnic sanjam greh,
Sem veja sladkega brstenja,
Zagrizi v steblo, vsrkaj med!

In skozi konce las v nebo,
Pršijo iskrice življenja,
Je moje omamljeno telo,
Pojoča travica drhtenja.

Komentiraj pesem na forumu.
(10 komentarjev)





Digg!Reddit!Del.icio.us!Technorati!