Propad.
Od Amadeus   

Njeno jutro se v tebi nemo prebudi,
čaka ogenj rdečih dotikov besed.
Krvoločnost nehotenih želja
burka spomin in vizijo suhih oči.

Bere vrstice zgodnjih gest,
ki vzbujajo strah. Kličejo smeh.
V-končnost prerojenih misli
se razpusti v bilke znorelih trav.

Zoglenelo perje njenih kril
pustoši po dolinah solz.
Ne išče resnice. Išče laž.

Pomenljivo gleda v temen obraz.
Daleč si od njenih spranih oči.
Dno je laž. Hočem resnico propada.

Komentiraj pesem na forumu.
(7 komentarjev)

 

 






Digg!Reddit!Del.icio.us!Technorati!