Od Amadeus
|
Njeno jutro se v tebi nemo prebudi, čaka ogenj rdečih dotikov besed. Krvoločnost nehotenih želja burka spomin in vizijo suhih oči.
Bere vrstice zgodnjih gest, ki vzbujajo strah. Kličejo smeh. V-končnost prerojenih misli se razpusti v bilke znorelih trav. Zoglenelo perje njenih kril pustoši po dolinah solz. Ne išče resnice. Išče laž. Pomenljivo gleda v temen obraz. Daleč si od njenih spranih oči. Dno je laž. Hočem resnico propada. Komentiraj pesem na forumu. (7 komentarjev)
|