Pesem o ljubezni
Od Ilidian   

Kot na rastlini popek poči
in se v cvet odpirati začne,
tako ljubezen se nad mene vzpne
in kot kresnica v najtrši noči,
blesti v vsej svoji moči,
razsvetljuje čustvo to mi vse.
A vsa svetloba ščasoma zamre
in cvet se posuši v nemoči.
A ljubezen moja se ne bo končala,
kot da zanjo časa ni,
le vedno večja bo postala.
Še po koncu mojih živih dni
in še ko boš v zemlji spala,
živela bo dokler ta svet stoji.

Komentiraj pesem na forumu.
(0 komentarjev)





Digg!Reddit!Del.icio.us!Technorati!