Od V GLOBINAH SRCA
|
Če te veter v dalj ponese, nesi moja krila s sabo, da se sanj noči otresem in zaprem poti za tabo.
Nisem tista,ki želiš jo, grebem tvoje misli klene, s listjem vetra odletiš, ko pomlad srca uvene.
Marsikaj sem že zagrebla, v dan preklete te sivine, marsikdo se je opekel, ko sem pela iz globočine.
Z utežjo se ob pot priklenem, če me spet let kdaj zamika, vse dišeče misli zberem v vrečo pridušenga krika. Komentiraj pesem na forumu. (2 komentarjev)
|