Prišel si kakor tih vetrc,
ki me nežno je pobožal po licu,
nasmejal si vsakemu se mojemu vicu,
se odzval vsakemu mojemu klicu,
prijazno se nasmehnil meni dekliču.

Prijazno se nasmehnil meni dekliču,
ki bila sem podobna mrliču,
preden sem srečala tebe.

Preden sem srečala tebe,
ki si vame vrnil življenje,
ki bilo prej je trpljenje,
saj imela sem le sebe.

Imela sem le sebe,
dokler mi nisi podaril sebe,
svoj smeh in veselje,
svojo žalost in trpljenje.

Svojo žalost in trpljenje,
ki v tebi je odmevalo,
ki v meni je odsevalo,
to podaril si mi samo ti.

To podaril si mi samo ti,
ki te več zame ni.
Ki te več zame ni,
saj iluzija-to si ti.

Komentiraj pesem na forumu.
(0 komentarjev)

---