Napisal/a vergil, v četrtek, 05. maj 05

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Nežno me božajo dihljaji dreves
in ptice nad krošnjami
kot sonce nad oblaki
name prežijo.
In pesmi,
ki jih pojejo oživljajo živo,
da ples za plesom negibno maje.
 

In zdaj besede njim tuje,
kot besedam tuje ptice,
prazne, izsušene, osamljene.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)