Trenutek spomina
Napisal/a mathea, v ponedeljek, 01. nov. 04
Ocena urednika:   
Ocena uporabnikov:      (0 glas)
 
Sedela je na klopici pred šolo
In čakala
Gledala je mimoidoče
In sanjala
Prišel si
Vate se je zaljubila
Svoje bitje ti je obljubila

Kot nežna tiha roža
Se v gnezdo tvojih kril zavila
Da bi to zimo lažje prebrodila
Objela sta oba tako se sredi dneva
Ne klopici kjer smeh njen dandanes še odmeva
Kjer solza sreče se je utrnila
Kjer z roko v roki
K istemu bogu ljubezni sta molila.
A usekala je strela
Udaril je grom
Lažnivec kruti
Zarezal v mlado steblo je uboj
V hipu vzel cvetlici ves njen vonj
Odpadli listki so drhteči
Razvili so le trnji se bodeči
Ulila se je kri sovražva
Do moških , do junaštva.
Odšla je daleč rožica
Čeprav težko,
Da drugo našla bi zemljo
Kjer vnovič se je vsadila
Še lepša nebu se odkrila,
Zato ne boj se dekle ti
Ki v žilah teče mlada kri
Nej seka reže kdor želi
Drhteča roža
Vsako pomalad še lepša zacveti.


Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.



 Komentarji uporabnikov (0) KOmentar RSS

Povejte svoje mnenje prvi!





Digg!Reddit!Del.icio.us!Technorati!